Pevec knjižnico opisuje kot "morje besed" in "labirint polic". Počuti se, kot da je izgubljen in zmeden, in ne ve, kje naj začne. Poskuša najti knjigo, ki bi mu pomagala razumeti svet, vendar ne more najti ničesar, kar bi govorilo z njim.
Pesem doseže vrhunec, ko pevec ugotovi, da v svoji zmedi ni sam. V knjižnici vidi druge ljudi, ki se prav tako trudijo najti, kar iščejo. Zaveda se, da smo vsi v istem čolnu in da vsi poskušamo razumeti svet.
Pesem se konča z noto upanja. Pevec pravi, da ne bo obupal in da bo še naprej iskal znanje, ki ga potrebuje. Ve, da bo sčasoma našel, kar išče, in prepričan je, da bo lahko razumel svet.
Na splošno je »At The Library« pesem o izzivih iskanja znanja in smisla v sodobnem svetu. To je pesem o človeškem stanju in je pesem, ki govori vsem nam.