V somraku se odpirajo spomini,
Kot šepet zgodbe, ki še ni povedana.
Ko se zmrači, se pojavi občutek čudenja,
V tej somračni uri najdejo sanje svoje spodbude.
(refren)
Mrak, o mrak, trenutek milosti,
Kjer se objemata preteklost in prihodnost.
V tem posvečenem prostoru duh poleti,
Voden z nežno svetlobo zvezd.
(2. verz)
Nebeško platno pobarvano z zlatimi odtenki,
Ko se sonce poslavlja, je njegova zgodba povedana.
Ples kresnic, utripajoči lestenec,
Osvetljene poti, ki vodijo nekam blizu.
(Most)
Objem somraka, svetišče miru,
Kjer skrbi zbledijo in utrujena srca najdejo sprostitev.
Sredi tišine zazveni simfonija,
Uspavanka narave, ki nežno obdaja.
(3. verz)
Šepet ljubezni, ki jo nosi vetrič,
Kot se zaljubljenci sprehajajo pod prepletenimi drevesi.
Somrak plete svojo magijo, čara,
Čas, ki ga je treba imeti za drago, oh tako dobro okusen.
(refren)
Mrak, o mrak, trenutek milosti,
Kjer se objemata preteklost in prihodnost.
V tem posvečenem prostoru duh poleti,
Voden z nežno svetlobo zvezd.
(zunaj)
Ko mrak bledi in se bliža noč,
Hvaležno se ustavimo in odženemo strah.
Kajti v tišini somraka najdemo pot,
V kraljestvo sanj, kjer čakajo čudeži.