V svetu sanj in neskončnega neba,
Kjer se zvezde poravnajo in prebiva svetloba,
Tam je kraj miru, kjer duše svobodno lebdijo,
Zatočišče ljubezni, ki čaka name.
(Predrefren)
Skozi preizkušnje in solze sem pripotoval daleč,
Iskanje namena, zvezde vodilnice.
Zdaj me nežen šepet vabi blizu,
V kraljestvo, kjer angeli potočijo solzo.
(refren)
Nebesa me čakajo, s široko odprtimi rokami,
Svetišče milosti, neskončna predanost.
Na tem svetem mestu bo moje srce našlo,
Večno veselje in božanski mir.
(2. verz)
Barve upanja barvajo živahno nebo,
Ko prehodim pot, ki me visoko vodi.
Vodeni od duhov, starodavnih in modrih,
Njihova prisotnost objame in tolaži moj jok.
(Most)
Nebeška vrata vabijo, njihova svetloba vedra,
Zbor angelov, njihovi glasovi prodorni.
Njihova nebeška harmonija me preplavi,
Objem moje duše s čisto ekstazo.
(refren)
Nebesa me čakajo z odprtimi rokami,
Svetišče milosti, neskončna predanost.
Na tem svetem mestu bo moje srce našlo,
Večno veselje in božanski mir.
(3. verz)
Simfonija ljubezni, kozmični ples,
Ko se lepota vesolja razkrije v transu.
Skupaj s sopotniki, drug ob drugem,
Potujemo naprej, kopani v nebesni plimi.
(refren)
Nebesa me čakajo, s široko odprtimi rokami,
Svetišče milosti, neskončna predanost.
Na tem svetem mestu bo moje srce našlo,
Večno veselje in božanski mir.
(zunaj)
Nebesa čakajo, njeni čudeži čakajo,
Kraljestvo, kjer se duše združujejo in dvigujejo.
V teh večnih nebesih bom prebival,
Za vedno v objemu večnega uroka ljubezni.