V "Song of Myself" Whitman piše:"Praznujem samega sebe in pojem samega sebe,/In kar predvidevam, da boš prevzel,/Kajti vsak atom, ki mi pripada kot dobrina, pripada tebi..." To nakazuje, da Whitman verjame, da smrt ni konec človekove eksistence, temveč njeno nadaljevanje v drugačni obliki. Zapiše tudi:»Ranjenca ne sprašujem, kako se počuti, saj on ve;/zadovoljen sem/vidim smrt z druge strani.« To nakazuje, da Whitman verjame, da smrt ni boleča ali neprijetna izkušnja, temveč miroljubna in osvobajajoča.
V nasprotju s tem Dickinson piše v Because I Could Not Stop for Death, »In šli smo mimo šole, kjer so se otroci prerivali,/Na odmoru — v ringu—/Mimo polj, kjer se je palo žito— /Šli smo mimo zahajajočega sonca —/Oziroma — šel je mimo nas ...« To nakazuje, da Dickinson verjame, da smrt pride nenadoma in nepričakovano in da se ji je treba izogniti, če je le mogoče. Piše tudi:"Ustavili smo se pred hišo, ki se je zdela / Nabrekla zemlja - / Streha je bila komaj vidna - / Venec - v zemlji." To nakazuje, da Dickinson verjame, da je smrt kraj teme in zaprtja.
Na splošno je odnos do smrti v »Song of Myself« slavnosten in življensko potrjujoč, medtem ko je v »Because I Could Not Stop for Death« prestrašen in pesimističen.