1. Domoljubna in povezovalna besedila :Državne himne običajno izražajo ljubezen, zvestobo in ponos do države in njenih ljudi. Besedila pogosto izražajo občutek enotnosti in domoljubja med državljani.
2. Spoštljiv in primeren ton :Državne himne naj bi predstavljale in častile narod in njegove ljudi. Zato morajo ohraniti ton spoštovanja in dostojanstva. To vključuje izogibanje žaljivemu, razdiralnemu ali nespoštljivemu jeziku ali občutkom.
3. Pevnost :Državne himne so namenjene petju s strani širše javnosti, zato morajo biti glasbeno dostopne in enostavne za petje. Melodija naj bo nepozabna, besedilo pa jasno in jedrnato.
4. Glasbene značilnosti :Glasba državnih himn pogosto odraža kulturno dediščino in tradicijo države. Elementi, kot so ritem, harmonija in instrumenti, lahko prispevajo k edinstvenemu zvoku in identiteti himne.
5. Uradni status :Državne himne uradno določi vlada ali pristojni organi države. Lahko so določeni v ustavi, zakonodaji o državnih simbolih ali drugih uradnih dokumentih.
6. Zgodovinski pomen :Državne himne imajo pogosto zgodovinski kontekst ali pomen. Lahko jih navdihujejo pomembni zgodovinski dogodki, osebnosti ali boji, ki so oblikovali identiteto naroda.
7. Primerna dolžina :Državne himne morajo biti obvladljive dolžine, ki omogoča njihovo izvajanje na različnih uradnih dogodkih in slovesnostih, ne da bi bile predolge ali okorne.
8. Kulturna občutljivost :Državne himne morajo biti spoštljive in občutljive na različna kulturna, etnična in verska okolja v državi.
Treba je omeniti, da se merila in značilnosti državnih himn lahko razlikujejo med državami in nekatere himne lahko izkazujejo določene lastnosti močneje kot druge.