Antigonin ponos:
1. Zaničevanje Kreontovega odloka :Antigona trmasto kljubuje Kreontovemu ukazu, naj svojega brata Polinejka pusti nepokopanega, ker ju vodi lasten občutek moralne dolžnosti in družinske časti.
2. Vera v božanski zakon: Antigona verjame v višjo avtoriteto božanskih zakonov in tradicionalnih običajev nad dekreti, ki jih je ustvaril človek, zaradi česar daje prednost svoji dolžnosti do brata pred poslušnostjo Kreonu.
3. Moralna superiornost: Antigonin ponos izhaja iz njenega prepričanja o njeni moralni pravičnosti. Svoja dejanja ima za častna, tudi če kljubujejo družbenim normam ali pravnim ukazom.
Kreontov ponos:
1. Absolutna avtoriteta :Kot kralj Kreon nadvse ceni svojo moč in avtoriteto. Verjame v ohranjanje reda in stabilnosti v svojem kraljestvu, tudi za ceno ukrivljanja moralnih načel.
2. Ugled in spoštovanje: Kreon skrbi za ohranitev svojega slovesa močnega in pravičnega vladarja. Njegov ponos mu preprečuje, da bi priznal kakršno koli napako ali pokazal kakšen znak šibkosti.
3. Trma in zavračanje kompromisov: Kreont je v svojih odločitvah neprilagodljiv in nepripravljen na kompromise, kar še stopnjuje konflikt z Antigono. Vsak izziv svoji avtoriteti vidi kot osebno žalitev njegovega ponosa.
Konflikt:
- Konflikt med Antigono in Kreontom se zaostri, ko obsodi Antigono na smrt, ker je kljubovala njegovemu odloku, kljub prošnjam svojega sina Hemona in opozorilom slepega vidca Tirezija.
- Kreontov ponos mu preprečuje, da bi videl napako v svoji presoji, in noče poslušati razuma.
- Nasprotno, Antigonin ponos prav tako prispeva k stopnjevanju konflikta. Odločno se noče opravičiti ali sklepati kompromisov, čeprav se sooča s hudimi posledicami, saj svoja dejanja smatra za pravična in častna.
- Prekomerni ponos obeh likov vodi do tragičnih izidov, ki povzročijo smrt Antigone, Hemona in nazadnje Kreontov lastni propad.