Gibanje za državljanske pravice v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo obdobje družbenega aktivizma in protestov, katerih cilj je bil odpraviti rasno diskriminacijo in segregacijo ter zagotoviti državljanske pravice Afroameričanov in drugih manjšinskih skupin v Združenih državah. Gibanje je imelo svoje korenine v abolicionističnem gibanju 19. stoletja in gibanju za državljanske pravice v zgodnjem 20. stoletju, vendar so bili dogodki v 50. in 60. letih 20. stoletja tisti, ki so vprašanje državljanskih pravic postavili v ospredje ameriške družbe.
Ključni dogodki
- 1954: Vrhovno sodišče je v zadevi Brown proti odboru za izobraževanje razsodilo, da je rasna segregacija v javnih šolah protiustavna, s čimer je razveljavilo doktrino "ločenih, a enakih" iz leta 1896 v primeru Plessy proti Fergusonu.
- 1955: Rosa Parks, Afroameričanka, je bila aretirana v Montgomeryju v Alabami, ker ni hotela odstopiti svojega sedeža v javnem avtobusu belcem. Ta incident je sprožil bojkot avtobusov v Montgomeryju, ki je trajal več kot eno leto in se končal z ukinitvijo mestnih avtobusov.
- 1957: Sprejet je bil Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1957, ki je ustanovil Komisijo Združenih držav za državljanske pravice in dal zvezni vladi pooblastilo za uveljavljanje odredb o desegregaciji.
- 1960: Štirje afroameriški študentje (Greensboro Four) so organizirali sedenje pri ločenem pultu za kosilo v Greensboru v Severni Karolini. Ta dogodek je sprožil val sedečih protestov in drugih nenasilnih protestov po vsem jugu.
- 1963: Martin Luther King mlajši je imel svoj znameniti govor "I Have a Dream" (Imam sanje) med maršem v Washingtonu za delovna mesta in svobodo.
- 1964: Leta 1964 je bil sprejet zakon o državljanskih pravicah, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi rase, barve kože, vere, spola ali nacionalnega izvora pri zaposlovanju, javnih nastanitvah in vladnih programih.
- 1965: Leta 1965 je bil sprejet zakon o volilnih pravicah, ki prepoveduje rasno diskriminacijo pri glasovanju. To dejanje je bilo velika zmaga gibanja za državljanske pravice in je povzročilo znatno povečanje volilne udeležbe med Afroameričani.
Vpliv gibanja za državljanske pravice
Gibanje za državljanske pravice je imelo velik vpliv na ameriško družbo. To je privedlo do desegregacije šol, javnih nastanitev in drugih objektov, pa tudi do sprejetja prelomne zakonodaje o državljanskih pravicah. Gibanje je tudi pomagalo spremeniti odnos do rase in diskriminacije ter navdihnilo novo generacijo aktivistov, da se borijo za socialno pravičnost.
Gibanje za državljanske pravice velja za eno najpomembnejših družbenih gibanj v ameriški zgodovini. Pomagal je oblikovati Združene države v pravičnejšo in enakopravnejšo družbo, njegova dediščina pa še danes navdihuje aktiviste.