Nekatere najzgodnejše trobente so bile najdene v starodavnem Egiptu in Mezopotamiji in segajo okoli 2000 pr. Te zgodnje trobente so bile narejene iz kovine, na primer iz brona ali bakra, in so se uporabljale v vojaške namene, na primer za oglašanje naboja v boj.
Trobente so uporabljali tudi v stari Grčiji in Rimu in so bile pogosto povezane z verskimi obredi in obredi. Grška trobenta je bila znana kot salpinx, medtem ko je bila rimska trobenta znana kot tuba.
Trobenta se je še naprej uporabljala v obdobju srednjega veka in renesanse, njena zasnova in konstrukcija pa sta se postopoma razvijali. Do 17. stoletja je trobenta postala bolj izpopolnjen inštrument z ventili, ki so omogočali igranje širšega nabora not.
Sodobna trobenta je bila razvita v 19. stoletju z dodatkom četrtega ventila in uporabo medenine kot primarnega materiala za izdelavo. To je olajšalo igranje na trobento in omogočilo ustvarjanje večjega obsega not.
Trobenta je od takrat postala priljubljen instrument v številnih zvrsteh glasbe, vključno z jazzom, klasiko, rockom in popom. Je vsestranski inštrument, ki se lahko uporablja tako za samostojno igranje kot za igranje v ansamblu.
Danes je trobenta eden najbolj razširjenih inštrumentov na svetu in je še naprej pomemben del številnih glasbenih tradicij.