1. Atonalnost in politonalnost:
- Atonalnost se nanaša na glasbo, ki nima tradicionalnega tonskega središča ali ključa. Vključuje uporabo disonantnih intervalov in nekonvencionalnih harmonij za ustvarjanje občutka dvoumnosti in napetosti.
- Politonalnost je hkratna uporaba dveh ali več tonalitet ali ključnih središč znotraj glasbenega dela, kar ima za posledico nasprotujoči ali večplastni učinek.
2. Serializem:
- Serializem je kompozicijska metoda, ki temelji na organizaciji glasbenih elementov, kot so višina, trajanje in dinamika, v urejene serije ali sekvence. Vsak element je sistematično spremenjen in razvit skozi celotno delo.
3. Naključna glasba in aleatorična glasba:
- Naključna glasba, znana tudi kot aleatorična glasba, vključuje elemente naključnosti ali naključja v svoji sestavi. Skladatelji lahko vključijo improvizacijo, kocke ali druge nepredvidljive dejavnike, da določijo nekatere vidike glasbe.
4. Elektroakustična in elektronska glasba:
- Elektroakustična glasba združuje tradicionalne akustične instrumente z elektronskimi zvoki in tehnologijami, kot so magnetofoni, sintetizatorji in elektronski učinki.
- Elektronska glasba pa je v celoti ustvarjena z elektronskimi sredstvi in ne vključuje akustičnih instrumentov.
5. Minimalizem:
- Minimalizem je glasbeni slog, za katerega so značilni ponavljajoči se vzorci, omejen glasbeni material in postopen razvoj zvoka skozi čas. Pogosto ustvarja občutek meditativne kontemplacije in se osredotoča na subtilne spremembe in variacije znotraj preproste strukture.
6. Spectral Music:
- Spektralna glasba temelji na analizi in manipulaciji zvočnega spektra. Skladatelji uporabljajo računalniško tehnologijo za preučevanje in preoblikovanje zvočnih značilnosti zvokov ter ustvarjanje zapletenih in bogatih zvočnih tekstur.
7. Razširjene tehnike:
- Instrumentalisti in pevci uporabljajo razširjene tehnike za ustvarjanje novih zvokov, ki presegajo tradicionalne metode igranja ali petja. Te tehnike lahko vključujejo nenavadne artikulacije, priprave instrumenta ali vokalne zvoke, kot je glosolalija ali grleno petje.
Te tehnike so skladateljem omogočile, da so se oddaljili od tradicionalnih glasbenih praks in raziskali nove zvočne možnosti, kar je povzročilo raznoliko paleto glasbenih stilov in inovacij, ki še naprej oblikujejo sodobno glasbo.