Lutnja je strunalo, ki je bilo v Evropi priljubljeno v obdobju renesanse in zgodnjega baroka. Ima zaobljeno telo in vrat s prečkami, nanjo pa se igra z ubiranjem strun s prsti. Lutnja se je uporabljala v različnih žanrih, vključno s solistično glasbo, komorno glasbo in opero.
Priljubljenost lutnje pa je začela upadati v poznem baroku, saj jo je postopoma nadomestilo čembalo. Čembalo je glasbilo s tipkami, ki ustvarja zvok z ubiranjem strun s peresi. Bila je glasnejša in bolj vsestranska od lutnje ter je bila bolj primerna za večje, kompleksnejše glasbene oblike baročnega obdobja.