Ključ in tonska struktura:
- Skladba je v tonalitetu A-dur, ki izraža toplo, kontemplativno razpoloženje.
- Začne se s preprostim in kratkim uvodom v toničnem ključu A-dura, ki določa celotno tonaliteto skladbe.
- Vendar pa se večina skladbe odvija v relativnem molovem tonalitetu, f-molu, kar mu daje pridih melanholije.
- Intermezzo se proti koncu na kratko modulira nazaj v A-dur, kar daje občutek razrešitve in zaključka.
Tempo in dinamika:
- Tempo je označen z "Andante," kar označuje zmeren, počasen tempo.
- Splošna dinamična raven je mehka, s pogosto uporabo "klavirskih" oznak v celotni skladbi.
- Obstajajo subtilne dinamične nianse, ki dodajajo plasti izraznosti. Na primer, obstaja rahel krešendo, ki vodi do vrhunca, preden se vrne k mehkemu koncu.
Melodija:
- Za melodijo je značilen preprost, a pretresljiv motiv, sprva predstavljen v desni roki.
- Melodične linije so tekoče, skoraj podobne 歌, in izražajo občutek hrepenenja in miru.
- V celotnem delu Brahms uporablja ponavljajoče se vzorce z rahlimi variacijami, kar ustvarja hipnotizirajoče in meditativno vzdušje.
Harmonija in kontrapunkt:
- Harmonija v Intermezzu je bogata in bujna, zgrajena na temeljih tradicionalne klasične harmonije.
- Pogosta uporaba odloženih akordov in napredovanja akordov, ki povečajo splošno čustveno kakovost skladbe.
- Brahms uporablja tudi kontrapunkt v srednjem delu, dodaja kontrapunktne črte, ki se vpletajo v glavno melodijo in iz nje.
Tekstura in okraski:
- Tekstura skladbe je običajno tanka, z izrazito melodijo, ki se pogosto igra v srednjem registru klavirja.
- Okrasni poudarki so v tem delu redki, kar daje poudarek preprostosti in eleganci glavne teme.
Na splošno je Intermezzo v A-duru, op. 118, št. 2, povzema Brahmsov genij pri ustvarjanju nežnih in globokih glasbenih trenutkov skozi na videz preprosto kompozicijo. To je skladba, ki poslušalce vabi, da najdejo tolažbo in čustveni odmev v njeni vedri in introspektivni naravi.