2. Tipkovnica: Fortepiano je imel ožjo tipkovnico kot sodobni klavir, z manj tipkami. Ključi so bili razporejeni v enem nizu in so bili krajši po dolžini. Črne tipke na klavirju so bile običajno narejene iz ebenovine ali drugega temnega lesa, bele tipke pa iz slonovine ali kosti.
3. Mehanizem delovanja :Mehanizem delovanja fortepiana je bil drugačen kot pri sodobnem klavirju. Uporabljal je mehanizem kladiva, kjer so majhna kladivca udarila po strunah, ko je bila pritisnjena tipka. Vendar so imela kladivca v klavirju manj vzvoda in so zahtevala več sile za ustvarjanje zvoka v primerjavi s sodobnim delovanjem klavirja.
4. Razporeditev nizov :Fortepiano je imel niz strun, ki so bile napete čez kovinsko ogrodje. Strune so bile razvrščene v pare ali tri, pri čemer je imela vsaka nota svoj niz strun. Ta aranžma je bil znan kot "zbor" ali "unicord" godanje.
5. Produkcija zvoka: Fortepiano je proizvajal mehkejši in manj močan zvok v primerjavi s sodobnim klavirjem. Kladiva so bila prekrita z usnjem, ki je proizvajalo mehkejši ton. Poleg tega fortepiano ni imel dušilnega mehanizma, kar je pomenilo, da bi strune še naprej vibrirale, ko bi tipko spustili, kar bi povzročilo dolgotrajno resonanco.
6. Pedalni mehanizem :Zgodnji fortepiani niso imeli pedalov. Kasneje je bil uveden en sam dušilni pedal, ki bi ob pritisku dvignil vse dušilce s strun, kar jim je omogočilo prosto vibriranje in ustvarjanje vzdrževalnega učinka.
7. Oblikovanje ohišja: Fortepiano je imel leseno ohišje, ki je obdajalo zvočno ploščo in akcijski mehanizem. Ohišje je bilo pogosto okrašeno z zapleteno intarzijo, furnirji ali barvo.
8. Oblikovanje nog :Noge fortepiana so bile običajno stružene ali izrezljane v okrašenem slogu, kar je odražalo dekorativno estetiko tega obdobja.
Sčasoma se je fortepiano razvijal in vključeval različne izboljšave, kar je na koncu pripeljalo do razvoja sodobnega klavirja, kot ga poznamo danes.