1. Povečana napetost strune: Debelejše strune zahtevajo večjo napetost, da dosežejo enako višino kot tanjše strune. Ta povečana napetost dodatno obremeni vrat, most in telo kitare, kar lahko povzroči, da se instrument sčasoma upogne ali zvije.
2. Večja glasnost: Debelejše strune vibrirajo z večjo amplitudo kot tanjše strune, zaradi česar je skupna glasnost glasnejša. To je lahko koristno za določene zvrsti glasbe, ki zahtevajo močan, poln zvok.
3. Daljša vzdržljivost: Debelejše strune imajo večjo maso, kar jim omogoča, da vibrirajo dlje časa, preden se njihova energija razprši. Posledica tega je daljše vzdrževanje ali "zvonjenje" zaigranih not.
4. Temnejši ton: Debelejše strune proizvedejo temnejši, toplejši ton v primerjavi s tanjšimi strunami. To je zato, ker imajo debelejše strune nižji frekvenčni odziv, kar poudarja nizke frekvence in zmanjšuje visoke frekvence.
5. Izboljšana igralnost: Debelejše strune je težje pritiskati in vznemirjati, zlasti za začetnike. Zaradi povečane napetosti strun je lahko igranje določenih akordov in melodij težje.
6. Zmanjšana jasnost: Debelejše strune lahko povzročijo manj jasnosti pri visokih frekvencah. To je zato, ker se zaradi povečane napetosti in mase strun te manj odzivajo na višje frekvence, kar ima za posledico nekoliko "blaten" zvok.
Na splošno lahko dodajanje debelejših strun kitari spremeni občutek inštrumenta, zvok in igralnost. Pomembno je, da razmislite o želenem rezultatu, preden se odločite za spremembo premera strun, saj se rezultati lahko razlikujejo glede na določen instrument in stil igranja.