Običajno so sestavljeni iz nekaj osnovnih komponent:
- Tuner, s katerim smo izbrali želeno radijsko postajo.
- Detektor, ki radijske valove pretvori v električni signal.
- Ojačevalnik, ki je ojačal električni signal, da ga je bilo slišati.
- Zvočnik, ki proizvaja zvok.
Prvi radijski sprejemniki so bili zelo osnovni in so lahko sprejemali le nekaj postaj. Bili so tudi zelo dragi in so si jih lahko privoščili le premožni. Ko pa se je tehnologija izboljšala, so radijski sprejemniki postali cenovno dostopnejši in dostopnejši širšemu občinstvu.
Tudi prvi radijski sprejemniki so bili zelo veliki in okorni ter so za delovanje zahtevali veliko moči. Zaradi tega so bili nepraktični za uporabo v številnih situacijah, na primer v avtomobilih ali na letalih. Ko pa se je tehnologija izboljšala, so radijski sprejemniki postali manjši in bolj prenosni, napajali pa so jih lahko baterije. Zaradi tega so bili veliko bolj vsestranski in priročni.
Tukaj je nekaj posebnih podrobnosti o videzu prvih radiev:
* Prvi radijski sprejemniki so bili običajno narejeni iz lesa ali kovine.
* Imeli so veliko številčnico, s katero so izbirali želeno radijsko postajo.
* Imeli so majhen zvočnik, ki je bil nameščen na sprednji strani radia.
* Imeli so žično anteno, ki je bila pritrjena na zadnji strani radia.
* Pogosto so jih napajale baterije ali zunanji vir energije.
Zgodnji radii so bili čudež tehnologije in so imeli pomembno vlogo pri razvoju sodobne komunikacije. Bile so prve naprave, ki so ljudem omogočale poslušanje glasbe, novic in drugih programov z vsega sveta.