Ustvarjanje učinkovite dodane melodije vključuje več premislekov:
1. Harmonična združljivost :Dodana melodija mora biti usklajena z osnovnimi akordi primarne melodije. Izogibati se mora nasprotujočim se notam ali ostrim disonancam, ki bi lahko motile celoten glasbeni tok.
2. Ritmična neodvisnost :Kontramelodija mora imeti svoj značilen ritem, ki je v nasprotju ali dopolnjuje ritem primarne melodije. Ta ritmična igra ustvari zanimivo dinamiko med obema melodijama.
3. Melodična kontura :Dodana melodija mora imeti svojo melodično konturo in smer, pri čemer se izogiba vzporednemu ali enakemu gibanju s primarno melodijo. Predstaviti mora nove melodične ideje, ki dopolnjujejo in krepijo izvirno melodijo.
4. Tonska barva in instrumentacija :Če so za dodano melodijo uporabljeni različni inštrumenti ali glasovi, morajo njihove tonske barve biti v kontrastu ali se dobro zliti s primarno melodijo. Ta različica inštrumentov lahko glasbenemu aranžmaju doda globino in teksturo.
5. Strukturni pomen :Dodana melodija mora pomembno prispevati k celotni strukturi skladbe. Lahko poudari določene odseke, ustvari kontrastne interludije ali vodi v most ali refren.
6. Stanje :Bistveno je ravnovesje med dodano melodijo in primarno melodijo. Protimelodija ne sme preglasiti ali zasenčiti glavne melodije, temveč mora imeti podporno in okrepčevalno vlogo.
7. Slogovni vidiki :Dodana melodija naj bo skladna z glasbenim slogom in žanrom skladbe. Ne glede na to, ali gre za klasiko, jazz, folk ali katero koli drugo zvrst, se mora protimelodija brezhibno prilegati celotnemu glasbenemu kontekstu.
Če povzamemo, je dodana melodija melodična linija, ki dopolnjuje glavno melodijo, povečuje bogastvo, harmonično zanimivost in splošno globino glasbene kompozicije. Vključuje premisleke o harmonski združljivosti, ritmični neodvisnosti, melodični konturi, barvi tona, strukturnem pomenu, ravnotežju in slogovni skladnosti. Učinkovite protimelodije lahko povzdignejo glasbeno izkušnjo z dodajanjem plasti glasbenega zanimanja in kompleksnosti.