- Za ustvarjanje občutka drame ali vznemirjenja: Pesem, ki nenadoma spremeni tonaliteto, lahko ustvari občutek drame ali vznemirjenja ali pa pomaga povečati napetost. Na primer, pesem "Bohemian Rhapsody" skupine Queen skozi pesem večkrat spremeni tonalnost, kar pomaga ustvariti občutek drame in vznemirjenja.
- Za prilagoditev pevčevemu glasovnemu razponu: Nekatere pesmi so lahko napisane v ključu, ki je previsok ali prenizek za pevčev vokalni obseg. V teh primerih se pesem lahko prestavi v drugo tonaliteto, ki je bolj udobna za pevca. Na primer, pesem "I Will Always Love You" Whitney Houston je bila prvotno napisana v F-duru, vendar je bila za Houstonovo snemanje prestavljena v E-dur.
- Za ustvarjanje drugačnega razpoloženja ali vzdušja: Pesem, ki je zaigrana v drugačni tonaliteti, lahko ustvari tudi drugačno razpoloženje ali vzdušje. Na primer, pesem, ki se igra v višji tonaliteti, lahko zveni bolj svetlo in veselo, medtem ko lahko pesem, ki se igra v nižji tonaliteti, zveni bolj temačno in mračno. Na primer, pesem Beatlov "Yesterday" je predvajana v nižji tonaliteti kot mnoge druge pesmi Beatlov, kar pomaga ustvariti bolj mračno razpoloženje.
- Za dodajanje zanimanja in različice: Pesem, ki spremeni tonalnost, lahko tudi preprosto doda zanimivost in različico pesmi. To lahko pripomore k temu, da poslušalec ostane angažiran, in prepreči, da bi pesem postala dolgočasna. Na primer, pesem "Stairway to Heaven" skupine Led Zeppelin skozi pesem večkrat spremeni tonalnost, kar pomaga ohranjati pozornost poslušalca.