1. Sv. Avguštin iz Hipona (354–430):Bil je ugleden teolog in filozof, ki je močno ljubil glasbo. V svojih spisih je poudarjal pomen glasbe pri čaščenju Boga in jo videl kot pomoč pri molitvi in premišljevanju.
2. Sveti Benedikt Nursijski (480-547):Ustanovitelj benediktinskega reda, sveti Benedikt, je glasbo vključil kot bistveni del meniškega življenja. Verjel je, da lahko glasba povzdigne dušo in jo približa Bogu, ter postavil posebne smernice za liturgično glasbo v svojih meniških skupnostih.
3. Sveta Hildegarda Bingenska (1098-1179):bila je nemška opatinja, pisateljica, skladateljica in vizionarka. Sveta Hildegarda velja za eno najvidnejših skladateljev srednjega veka, njena glasba pa je bila znana po svojih mističnih in simboličnih lastnostih.
4. Sveti Frančišek Asiški (1181-1226):Ustanovitelj frančiškanskega reda, sveti Frančišek, je imel globoko ljubezen do narave in glasbe. Pisal je hvalnice, v katerih je slavil lepoto stvarstva, in pravijo, da je skladal pesmi, ki so izražale njegovo predanost in veselje.
5. Sv. Ignacij Lojolski (1491-1556):Bil je ustanovitelj jezuitskega reda. Čeprav ni znan po tem, da bi sam skladal glasbo, je sveti Ignacij cenil vlogo glasbe pri bogoslužju, saj je priznaval njeno moč, da se dotakne src posameznikov in jih navdihne, da poglobijo svojo vero.
To je le nekaj primerov svetnikov, ki so imeli radi glasbo, obstaja pa nešteto drugih, ki so globoko cenili in bili povezani z glasbo kot delom svojega duhovnega življenja. Glasba je bila v zgodovini pomembna sestavina verskih tradicij, saj je mnogim svetnikom izboljševala izkušnjo čaščenja, predanosti in duhovne rasti.