Puritanci so verjeli, da je glasba posvetni užitek, ki lahko vodi v greh. Verjeli so tudi, da je treba pri bogoslužju peti le psalme, in sicer a cappella (brez glasbil).
Zaradi svojih prepričanj so puritanci v svojih skupnostih prepovedali vse druge vrste glasbe. To je vključevalo posvetno glasbo, kot so ljudske pesmi in plesna glasba, pa tudi versko glasbo, ki ni temeljila na psalmih.
Puritanska prepoved glasbe je pomembno vplivala na razvoj glasbe v Ameriki. Zgodnje ameriške kolonije so večinoma naselili puritanci in njihov odnos do glasbe je dolga leta oblikoval glasbeno kulturo države.
V 19. stoletju je prišlo do oživitve zanimanja za puritansko glasbo. To je bilo deloma posledica naraščajočega zanimanja za ameriško zgodovino, deloma pa vzpona zborovskega gibanja. Mnogi zbori so začeli izvajati puritanske hvalnice in himne, nekateri skladatelji pa so začeli pisati novo glasbo v puritanskem slogu.
Danes puritansko glasbo še vedno izvajajo nekateri zbori in cerkvene skupine. Je opomin na pomembno vlogo, ki jo je imela religija pri razvoju ameriške glasbe.