Baročna doba (1600-1750):Homofonija je bila v baročni glasbi uporabljena za ustvarjanje enotnega in povezanega zvoka. To je bilo doseženo tako, da so vsi glasovi ali inštrumenti igrali isti ritem in melodijo, pogosto s spremljajočimi preprostimi akordi.
Klasična doba (1750-1820):Homofonija se je še naprej uporabljala v klasični glasbi, vendar je bila pogosto kombinirana z drugimi teksturami, kot je polifonija. To je ustvarilo bolj pester in zanimiv zvok.
Romantična doba (1820-1900):Homofonija se je še vedno uporabljala v romantični glasbi, vendar je bila pogosto uporabljena v povezavi z drugimi teksturami, kot sta kontrapunkt in harmonija. To je ustvarilo bolj kompleksen in izrazit zvok.
Moderna doba (1900-danes):Homofonija se še vedno uporablja v sodobni glasbi, vendar se pogosto uporablja v povezavi z drugimi teksturami, kot so polifonija, kontrapunkt in harmonija. To ustvari bolj eksperimentalen in raznolik zvok.