Beethoven je bil gluhi glasbenik, ki je pisal simfonije, sonate in druga dela za orkester in komorne skupine. Sluh je začel izgubljati v poznih 20-ih in je bil do 44. leta popolnoma gluh. Kljub izgubi sluha je v tem času lahko komponiral nekaj svojih najbolj znanih del.
Splošno prepričanje je, da je Beethoven še naprej skladal glasbo, ker je bila to njegova strast in je v njej našel uteho in veselje. Njegova ljubezen do glasbe je bila tako velika, da je svojo izgubo sluha smatral za manjšo oviro. Ni dovolil, da bi ga definirala, temveč jo je uporabil kot motivacijo za ustvarjanje še lepših in močnejših glasbenih del.