1. Edinstveni ton: Značilen in mehak zvok saksofona doda orkestralni zasedbi novo plast barve in teksture. Njegova vsestranska narava omogoča tako tople, lirične linije kot bolj živahne, energične solaže.
2. Razširjeni obseg: Saksofon ponuja široko paleto not, ki zajemajo nizke in visoke registre, kar je lahko koristno pri zagotavljanju harmonične globine in melodične variacije.
3. Prilagodljivost: Saksofon je lahko zelo vsestranski glede svoje artikulacije in dinamike. Ta prilagodljivost mu omogoča, da se dobro zlije z različnimi orkestrskimi sekcijami in ga je mogoče uporabiti za različne glasbene sloge.
4. Solistične priložnosti: Zaradi edinstvenega tembra in izraznih zmožnosti saksofona je pogosto odlična izbira za solistične pasaže v orkestralnih delih, saj večji orkestralni skladbi doda trenutke kontrasta in zanimivosti.
5. Moderne skladbe: V sodobni klasični glasbi skladatelji pogosto eksperimentirajo z netradicionalnimi instrumenti in kombinacijami ansamblov. Vključitev saksofona odraža razvijajočo se naravo orkestrskega pisanja in željo po raziskovanju novih zvočnih pokrajin.
6. Jazz Fusion: Močna povezanost saksofona z jazzovsko glasbo je vplivala na to, da so nekatere orkestralne skladbe združile klasične in jazzovske elemente. V tem kontekstu lahko saksofon predstavlja most med tema zvrstema in ustvarja dinamičen in večplasten orkestrski zvok.
Vendar je treba omeniti, da saksofon ni stalnica standardnega orkestrskega inštrumenta. Njegova uporaba je pogostejša v določenih delih, aranžmajih ali sodobnih delih, namesto da bi bil privzeti član orkestra.