V nasprotju s homofonično teksturo je polifonična tekstura vrsta glasbene teksture, v kateri se dva ali več glasov premika neodvisno, pogosto v kompleksnih kontrapunktskih vzorcih. To vrsto teksture pogosto najdemo v klasični glasbi, jazzu in drugih kompleksnih glasbenih delih.
Homofonična tekstura se pogosto uporablja za ustvarjanje občutka preprostosti in enotnosti v glasbenem delu, medtem ko se polifonična tekstura pogosto uporablja za ustvarjanje občutka kompleksnosti in zanimivosti.