Adagio se običajno uporablja za označevanje tempa, ki je hkrati miren in graciozen, pogosto se uporablja v klasični in romantični glasbi, da vzbudi občutek spokojnosti, zamišljenosti ali melanholije. Nekatere znane skladbe, ki uporabljajo tempo Adagio, vključujejo:
- Adagio iz Beethovnove "Mesečeve sonate"
- Adagio iz Albinonijevega "Adagia v g-molu"
- Adagio iz Mozartovega "Klavirskega koncerta št. 21"
- Adagio iz Bachove "Orkestrske suite št. 3"
- Adagio iz Mendelssohnove "Simfonije št. 4"
Izraz Adagio se lahko uporablja tudi v figurativnem pomenu za opis nečesa, kar je počasno, graciozno ali ležerno. Na primer, nekdo lahko opiše sprehod po parku kot "Adagio" ali omeni način obnašanja osebe kot "Adagio".
Adagio je lep in ekspresiven tempo, ki ga je mogoče uporabiti za ustvarjanje različnih glasbenih učinkov, od mirnih in spokojnih do strastnih in intenzivnih.