1. Odsotnost sozvočja: Disharmonična glasba se pogosto izogiba ali minimalizira uporabo tradicionalnih soglasniških intervalov, kot so popolni intervali (unison, oktava), popolne kvinte in velike/mol terce. Namesto tega poudarja disonantne intervale, kot so mol sekunde, velike septme in tritoni, kar ustvarja občutek napetosti in disonance v glasbi.
2. Nekonvencionalne strukture akordov: Disharmonična glasba pogosto uporablja nenavadne ali nerazrešene akorde, ki odstopajo od tipične funkcionalne harmonije. To lahko vključuje uporabo razširjenih akordov, dodanih tonov, spremenjenih akordov ali polikordov, ki ustvarjajo občutek nestabilnosti in dvoumnosti.
3. Cluster Chords: Skupni akordi, ki vključujejo zlaganje več not brez upoštevanja tradicionalnih glasovnih pravil, so običajna značilnost disharmonične glasbe. Ti grozdi ustvarjajo goste, disonantne teksture, ki odstopajo od običajnih harmoničnih struktur.
4. Atonalne melodije: Disharmonična glasba pogosto vključuje atonalne melodijske linije, ki nimajo jasnega tonskega središča ali hierarhične organizacije višin. Te melodije pogosto uporabljajo intervale, ki so neobičajni v tonski glasbi, kot so povečane sekunde ali zmanjšane terce, kar povzroči disonantno in nepredvidljivo melodično konturo.
5. Raziskovanje mikrotonov: Nekatera disharmonična glasba se poda v področje mikrotonov, ki so višine med tradicionalnimi dvanajstimi poltoni kromatične lestvice. Uporaba mikrotonov dodatno razširi obseg razpoložljivih disonantnih intervalov, kar ustvarja edinstven in razločen zvok.
6. Avantgardne tehnike: Disharmonična glasba pogosto vključuje različne avantgardne tehnike, kot so aleatorični elementi, nekonvencionalna instrumentacija, razširjene instrumentalne tehnike ali uporaba elektronskih manipulacij. Te tehnike prispevajo k disonantni in eksperimentalni naravi glasbe.
Disharmonična glasba izziva konvencionalne predstave o harmoniji, tonaliteti in melodični strukturi ter sprejema disonanco in eksperimentiranje za ustvarjanje novih zvočnih izkušenj. Skladatelji, ki uporabljajo disharmonične tehnike, so Igor Stravinski, Arnold Schoenberg, John Cage, György Ligeti in številni sodobni skladatelji, ki raziskujejo nove meje glasbenega izražanja.