Kakšna je tekstura Sonate št. 3 v h-molu?

Sonata št. 3 v h-molu, ki jo je napisal Franz Liszt, ima bogato in raznoliko teksturo. Vsebuje elemente monofonije in polifonije, z občasnimi deli homofonije. Uvodni stavek, Allegro Assai, se začne z monofonično temo, ki jo igra sam klavir. To temo nato posnemajo drugi glasovi v večglasnem delu, kar ustvari kompleksen in dinamičen zvok. Drugi stavek, Un Poco Adagio, je po strukturi bolj homofoničen, s klavirjem, ki igra glavno melodijo, drugi instrumenti pa zagotavljajo spremljavo. Tretji stavek, Allegro Deciso, se vrača k bolj polifonični teksturi, z več glasovi, ki se prepletajo in izstopajo drug iz drugega, da ustvarijo občutek nujnosti in vznemirjenja. Na splošno Sonata št. 3 v h-molu prikazuje Lisztovo mojstrstvo teksture in ustvarja delo, ki je hkrati zapleteno in ekspresivno.