1. Erik Satie: Pogosto ga štejejo za enega od pionirjev eksperimentalne glasbe zaradi njegovega nekonvencionalnega pristopa k glasbenemu sestavljanju. Njegovo delo "Vexations" iz leta 1893 je bilo sestavljeno iz ene same glasbene fraze, ponovljene 840-krat z različnimi harmonijami, ki je postavljala pod vprašaj tradicionalne predstave o obliki in strukturi.
2. Arnold Schoenberg: Z razvojem atonalnosti in dvanajsttonske tehnike je imel ključno vlogo v zgodnji eksperimentalni glasbi. Te tehnike so se oddaljile od običajnih harmoničnih praks in spodbijale ustaljene norme v glasbeni kompoziciji.
3. John Cage: Cage se je v času po drugi svetovni vojni pojavil kot vidna oseba v eksperimentalni glasbi. Njegova uporaba nedoločenosti, tišine in najdenih predmetov je razširila meje tega, kar se lahko šteje za "glasbo". Pomembna dela vključujejo 4'33" (1952) in Music of Changes (1951).
4. Karlheinz Stockhausen: Stockhausen je bil zelo vpliven nemški skladatelj, znan po svojem raziskovanju elektronske glasbe in musique concrète. Njegova dela, kot sta "Gesang der Jünglinge" (1955-56) in "Kontakte" (1959-60), so predstavljala nove kombinacije elektronskih in instrumentalnih zvokov.
5. Terry Riley: Riley je v šestdesetih letih 20. stoletja postal pomembna osebnost ameriške eksperimentalne glasbe. Njegova uporaba minimalizma in ponavljajočih se vzorcev v delih, kot sta "In C" (1964) in "A Rainbow in Curved Air" (1968), je močno vplivala na naslednje generacije glasbenikov.
Eksperimentalna glasba se je še naprej razvijala skozi 20. stoletje in vključevala elemente hrupa, improvizacije in multimedije. Eksperimentalne tehnike in filozofije so našle pot tudi v popularne glasbene zvrsti ter tako razširile obseg in raznolikost sodobne glasbe.