V globini obupa, žarek svetlobe,
Svetilnik upanja me vodi skozi noč.
Skozi preizkušnje in stiske najdem svojo pot,
Z vsakim korakom naprej čutim milost.
(Predrefren)
Moja duša hrepeni, sega po božanskem,
Tako globoka povezava, moj duh prepleten.
Na tej poti vere najdem svoj klic,
Da se vse predam in pustim, da pada njegova ljubezen.
(refren)
Nebesa bodo zagotovo vredna vsega,
Preizkušnje, s katerimi se soočamo, se bodo zdele tako majhne.
V Božji navzočnosti bodo naša srca napolnjena,
Z večno radostjo, za vedno izpolnjeno.
(2. verz)
Skozi doline teme in tako strme gore,
Plezam odločno, Njegovo ljubezen bom ohranil.
Briše mi solze, popravlja zlomljeno dušo,
V njegovem nežnem objemu se počutim popolno in celovito.
(Most)
Čeprav lahko pridejo nevihte in zapihajo vetrovi,
Moja vera stoji neomajen, nezlomljiv žar.
Kajti v njegovih obljubah najdem svoj mir,
Njegova ljubezen je zavetje, kjer bodo moji strahovi prenehali.
(refren)
Nebesa bodo zagotovo vredna vsega,
Preizkušnje, s katerimi se soočamo, se bodo zdele tako majhne.
V Božji navzočnosti bodo naša srca napolnjena,
Z večno radostjo, za vedno izpolnjeno.
(zunaj)
Zato nadaljujem z upanjem v srcu,
Nebeška nagrada je tisto, kar me loči.
Kajti v Njegovi ljubezni se najde pravo življenje,
V objemu večnosti smo vezani v nebesa.