1. atonalnost:Schoenbergu pripisujejo zasluge za razvoj tehnike atonalnosti, kompozicijske metode, ki zavrača tradicionalna tonska središča in hierarhije ter odpira nove možnosti za harmonično in melodično raziskovanje.
2. Dvanajsttonska tehnika:Schoenberg je zasnoval dvanajsttonsko tehniko, znano tudi kot serializem, ki vključuje organiziranje in manipulacijo vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice, ne da bi dal prednost kateremu koli tonu. Ta tehnika je zagotovila sistematičen pristop k komponiranju atonalne glasbe in vplivala na delo mnogih kasnejših skladateljev.
3. Ekspresionizem v glasbi:Schoenberg je bil vodilna oseba v ekspresionističnem gibanju v glasbi, ki je skušalo prenesti intenzivna čustva in subjektivna doživetja z nekonvencionalnimi glasbenimi oblikami in tehnikami. Njegova zgodnja dela, kot je "Pierrot Lunaire", ponazarjajo ta izrazni pristop.
4. Orkestralne inovacije:Schoenbergova orkestralna dela, kot sta »Gurre-Lieder« in »Verklarte Nacht«, so znana po svoji inovativni uporabi orkestracije, raziskovanju novih tembrov, tekstur in zvočnosti.
5. Glasbena teorija:Schoenbergovi teoretični spisi, zlasti njegovo temeljno delo "Teorija harmonije," so ponudili nov okvir za razumevanje in analizo glasbe, izpodbijali tradicionalno tonsko harmonijo in zagotavljali vpogled v strukturna načela atonalne glasbe.
6. Vpliv na serijalizem in povojno glasbo:Schoenbergove ideje so močno vplivale na naslednje generacije skladateljev. Njegova dvanajsttonska tehnika je postala temelj serializma, glavne kompozicijske smeri v povojnem obdobju. Njegov vpliv je mogoče slišati v glasbi skladateljev, kot so Anton Webern, Alban Berg, Pierre Boulez in Igor Stravinski.
7. Poučevanje in mentorstvo:Schoenberg je bil predani učitelj in mentor številnim uglednim skladateljem in glasbenikom, vključno z Johnom Cageom, Albanom Bergom in Antonom Webernom. Njegovo pedagoško delo je pomembno prispevalo k razvoju sodobnega glasbenega šolstva.