- Tempo :Tempo glasbe, to je hitrost, s katero se predvaja, lahko vpliva na srčni utrip. Glasba s hitrim tempom ponavadi poveča srčni utrip, medtem ko ga glasba s počasnim tempom ponavadi zmanjša.
- Ritem :Na srčni utrip lahko vpliva tudi ritem glasbe, ki je vzorec močnih in šibkih utripov. Sinkopirani ritmi (tj. tisti z nepričakovanimi poudarki ali stranskimi ritmi) lahko povzročijo nihanje srčnega utripa.
- Melodija :Melodija glasbe, ki je zaporedje not, ki sestavljajo melodijo, lahko vpliva na srčni utrip glede na višino, tember in izraznost. Visoka, glasna ali čustvena glasba običajno poveča srčni utrip, nizka, tiha ali pomirjujoča glasba pa ga zmanjša.
- Besedilo :Glasbena besedila, če so smiselna ali čustveno nabita, lahko prav tako vplivajo na srčni utrip. Na primer, vzpodbudna ali navdihujoča besedila lahko povečajo srčni utrip, medtem ko ga lahko žalostna ali depresivna besedila zmanjšajo.
- Celoten čustveni odziv :Celoten čustveni odziv, ki ga glasba izzove pri človeku, lahko vpliva tudi na njegov utrip. Glasba, ki je zaznana kot prijetna, sproščujoča ali prijetna, ponavadi zmanjša srčni utrip, glasba, ki je zaznana kot stresna, sproščujoča ali neprijetna, pa ga poveča.
Omeniti velja, da se specifični učinki glasbe na utrip lahko razlikujejo glede na individualne razlike, kot so osebne preference, čustvena stanja in splošno zdravje. Poleg tega lahko kontekst, v katerem glasbo poslušamo (npr. na koncertu, med vadbo ali med sproščanjem), vpliva tudi na njene učinke na telo.