Kaj pomeni fp v glasbi?

V glasbi "fp" pomeni "forte piano", kar pomeni "glasno, nato tiho". To je glasbena smer, ki nakazuje, da je treba noto ali odlomek zaigrati glasno, čemur takoj sledi mehkejša dinamika. Ta učinek lahko dosežete tako, da poudarite noto ali odlomek in nato hitro zmanjšate glasnost.

Izraz "forte piano" izhaja iz italijanskih besed za "glasno" in "mehko". Pogosto se uporablja v povezavi z drugimi dinamičnimi oznakami, kot sta "ff" (fortissimo, zelo glasno) in "pp" (pianissimo, zelo mehko).

"Fp" je pogosta dinamična oznaka v klasični glasbi in jo najdemo v delih skladateljev, kot so Beethoven, Mozart in Chopin. Uporablja se tudi v jazzu in drugih sodobnih zvrsteh glasbe.

Poleg uporabe kot dinamične oznake se lahko "fp" uporablja tudi kot okrajšava za "fingerpicking", kitarsko tehniko, ki vključuje ubiranje strun kitare s prsti in ne trzalico.