* Želja po begu iz realnosti: Rowlingova je spregovorila o tem, kako se je v svojih 20-ih borila z depresijo in težkim življenjem. Pisanje o čarobnem svetu ji je ponudilo močan pobeg od lastnih bojev in ji omogočilo raziskovanje tem dobrega proti zlu, prijateljstva in odpornosti.
* Strast do pripovedovanja zgodb: Rowlingova je bila vedno strastna pripovedovalka, tudi kot otrok. Rada je ustvarjala fantastične svetove in like, Harry Potter pa je bil naravni podaljšek te vseživljenjske strasti.
* Želja po navdihovanju otrok: Rowlingova je izjavila, da je želela napisati knjigo, ki bi otroke navdušila za branje in sanje. Čutila je, da številnim otroškim knjigam v tistem času manjka čarobnosti in čudes, ki jih je izkusila kot otrok, zato je želela ustvariti nekaj, kar bi razvnelo njihovo domišljijo.
* Osebna povezava z zgodbo: Nekatere elemente serije o Harryju Potterju, kot so teme izgube in žalosti, so navdihnile osebne izkušnje Rowlingove. Pisanje zgodbe ji je omogočilo obdelavo teh izkušenj in njihovo raziskovanje v izmišljenem kontekstu.
Konec koncev je bila motivacija Rowlingove, da napiše Harryja Potterja, kompleksna mešanica osebnih in poklicnih želja. Želela je pobegniti od realnosti, navdihniti otroke in povedati privlačno zgodbo, ki bi odmevala pri bralcih vseh starosti.