1. POV prve osebe: Zgodbo pripoveduje eden od likov, ki daje intimen in subjektiven pogled na dogajanje. Občinstvo vidi svet skozi oči, misli in občutke junaka. Ta POV se pogosto posreduje z glasovno pripovedjo ali z neposrednim nagovorom lika občinstvu.
2. Omejeni POV za tretje osebe: Pripoved se osredotoča na določen lik ali majhno skupino likov, občinstvo pa je priča dogodkom iz njihovega zornega kota. Gledalčevo znanje je omejeno na to, kar ti liki vedo in doživljajo, kar omogoča napetost in vzpostavljanje čustvenih povezav.
3. Tretjeosebni vsevedni POV: Ta POV ponuja vsevedno in objektivno perspektivo ter omogoča vpogled v misli, čustva in motivacijo več likov. Pripovedovalec popolnoma razume dogajanje v zgodbi in lahko predstavi informacije, ki se jih posamezni liki ne zavedajo.
4. Več POV: Nekatere oddaje uporabljajo več POV, ki se med serijo vrtijo med različnimi liki, da zagotovijo celovit pogled na zgodbo. Vsak lik ima lahko svojo posebno perspektivo, ki daje globino pripovedi in poudarja različne vidike zapleta.
5. Cilj/Fly-on-the-Wall POV: Ta POV, ki se redko uporablja v tradicionalnem pripovedovanju zgodb, predstavlja dogodke, kot da je občinstvo nemi opazovalec ali »muha na steni«. Minimizira subjektivne perspektive in se osredotoča na prikazovanje dogodkov, ne da bi ponudil notranje misli ali čustva likov.
Točka gledanja televizijske oddaje je ključni element pripovedovanja zgodbe, ki močno vpliva na potopitev občinstva, sodelovanje in razumevanje izmišljenega sveta in njegovih likov. Lahko oblikuje splošni ton, tempo in čustveni učinek pripovedi.