V televizijskih sistemih se video oscilatorji uporabljajo za ustvarjanje horizontalnih in vertikalnih sinhronizacijskih signalov, ki nadzorujejo pravilen prikaz slik na TV zaslonu. Horizontalni sinhronizacijski signal ima običajno frekvenco okoli 15,625 kHz, medtem ko je vertikalni sinhronizacijski signal običajno okoli 50 Hz (za sisteme PAL) ali 59,94 Hz (za sisteme NTSC).
V video produkciji in montaži se lahko video oscilatorji uporabljajo za ustvarjanje posebnih učinkov, kot so brisanje in bledenje. Frekvenčno območje teh oscilatorjev lahko presega standardno videofrekvenčno območje, odvisno od želenih učinkov.
Če povzamemo, frekvenca video oscilatorja se lahko razlikuje glede na specifično uporabo in se giblje od nekaj deset hercev do deset kilohercev, vendar za pravilno generiranje video signala deluje predvsem v območju video frekvence.