Ko razmišljamo o potovanju, ki nas je pripeljalo do te točke, si ne moremo kaj, da ne bi bili ponižani in navdihnjeni zaradi izjemne rasti in duhovne preobrazbe, ki smo jima bili priča v naši cerkveni skupnosti. Bilo je leto, ki so ga zaznamovali globoki trenutki čaščenja, nesebična dejanja dobrote in neomajna predanost našim skupnim vrednotam in poslanstvu.
Skozi vse leto smo cenili priložnosti za druženje in ozaveščanje ter krepili naše vezi kot bratje in sestre v Kristusu. Naša srca so bila obogatena s privlačnimi pridigami, prisrčnimi pričevanji in veseljem služenja drugim v stiski. Iz prve roke smo bili priča preobrazbeni moči vere, ko se je dotaknila življenj in prinesla tolažbo, upanje in nov namen tistim, ki sprejmejo njen objem.
Ko se nocoj zbiramo, izkoriščamo to priložnost, da priznamo izredna prizadevanja in prispevke naših cenjenih cerkvenih voditeljev, prostovoljcev in članov, ki so naredili vse, da bi to leto dosegli izjemen uspeh. Njihova neumorna predanost, neomajna predanost in neomajno navdušenje so bili gonilna sila naše uspešne cerkvene skupnosti in globoko smo hvaležni za njihovo služenje.
Ko gledamo naprej, ponovno potrdimo našo zavezanost k globlji povezanosti z Bogom, spodbujanju enotnosti v naši kongregaciji in nadaljnjemu širjenju sočutnega dosega naše cerkve na tiste zunaj naših vrat. Skupaj stopimo na novo poglavje, polno obnovljene gorečnosti, strasti in pričakovanja neverjetnih stvari, ki jih Bog pripravlja za nas v prihajajočem letu.
Naj na koncu to letno srečanje služi kot odmeven opomin na moč, vzdržljivost in lepoto naše cerkvene skupnosti. Cenimo cenjene trenutke, ki smo jih delili, in sprejmimo pot, ki je pred nami, z neomajno vero in neomajno upanje v Božjo previdnost.
Hvala in naj bo Božji blagoslov nad vsemi nami.