To je bila standardna hitrost sličic za animacijo v devetdesetih letih in se pogosto uporablja še danes.
Čeprav se 24 sličic na sekundo morda zdi nizko glede na današnje standarde (filmi zdaj pogosto uporabljajo 24 ali celo 48 sličic na sekundo), je zadostovalo za ustvarjanje iluzije gladkega gibanja v teh risankah. Animatorji so uporabili različne tehnike za izboljšanje pretočnosti, vključno z:
* Omejena animacija: Ta tehnika vključuje uporabo manj sličic na sekundo za statične prizore ali trenutke manj gibanja in več sličic za dinamične akcijske sekvence.
* Cikli animacije: To so ponavljajoče se zanke animacije, ki jih je mogoče uporabiti za ustvarjanje iluzije neprekinjenega gibanja, kot je hoja ali tek.
* Previden čas: Animatorji prilagajajo čas vsake sličice, da ustvarijo želen občutek hitrosti in pretoka.
Končno so ti dejavniki v kombinaciji z umetnostjo in spretnostjo animatorjev prispevali k tekočnosti in šarmu teh klasičnih risank.