Vrhunec zgodbe nastopi, ko Mando zažge riževo polje. To dejanje simbolizira njegovo kljubovanje zatiralskim družbenim in ekonomskim strukturam, zaradi katerih je obubožal. Z zažiganjem polja Mando ne išče le osebne osvoboditve, ampak sproži tudi potencialno kolektivno prebujenje. Ogenj postane katalizator sprememb, svetilnik upanja, ki bi lahko navdihnil druge kmete, da se dvignejo in izpodbijajo nepravične sisteme, ki so jih ujetniki generacije.
Vrhunec "Dahong Palay" je hkrati vrhunec Mandovih notranjih bojev in močna metafora družbene revolucije. Zaznamuje ključni trenutek v pripovedi, saj požene Mando in druge kmete v negotovo, a potencialno transformativno prihodnost.