* Narava realnosti in percepcije: Zgodba se vrti okoli mladega fanta Marca, ki doživi globok občutek odtujenosti in nepovezanosti s svetom okoli sebe. To je okrepljeno z očetovo znanstveno obsedenostjo z luno, za katero Marco verjame, da je oprijemljiv pobeg iz vsakdanje realnosti življenja. Ta tema raziskuje, kako lahko naše dojemanje realnosti oblikujejo naše želje in vpliv ljudi okoli nas.
* Zapletenost družinske dinamike: Odnos med Marcom in njegovim očetom je napet zaradi njunih različnih pogledov na življenje in njune nezmožnosti, da bi se povezali na čustveni ravni. To poudarja izzive komunikacije in razumevanja v družinah, zlasti ko se soočamo z različnimi vrednotami in prioritetami.
* Hrepenenje po begu in transcendenci: Luna za Marca postane simbol svobode in bega, ki predstavlja hrepenenje po nečem, kar presega omejitve njegovega vsakdanjega obstoja. Ta tema raziskuje človeško željo po nečem več, po občutku smisla in namena, ki presega vsakdanje.
* Vpliv tehnološkega napredka na človeštvo: Zgodba se dotika potenciala znanstvenega napredka za izboljšanje in dehumanizacijo človeške izkušnje. Očetovo obsedeno prizadevanje za raziskovanje vesolja je postavljeno poleg čustvene nepovezanosti, ki jo doživlja s sinom, kar nakazuje, da lahko tehnološki napredek stane za človeško povezanost in razumevanje.
Konec koncev bo verjetno tema "Odhoda na Luno" pri vsakem bralcu drugače odmevala, odvisno od njegovih osebnih izkušenj in perspektiv. Zgodba pušča dolgotrajen občutek melanholije in dvoumnosti ter vabi bralce k razmišljanju o kompleksnosti človeških odnosov, izmuzljivi naravi resničnosti in hrepenenju po nečem, kar presega naše zemeljske omejitve.