1. Verski obredi: Ples je bil sestavni del verskih obredov in festivalov v stari Grčiji. Različni plesi so bili povezani z določenimi bogovi in boginjami, kot je Pyrrichios, bojni ples, posvečen Aresu, in Hyporchema, živahen ples, ki se izvaja v čast Apolona.
2. Praznovanja in družabna srečanja: Plesali so ob praznovanjih, pogostitvah in srečanjih. Poroke so na primer predstavljale posebne plese, kot sta procesija neveste in ples gostov.
3. Gledališke produkcije: Ples je imel osrednjo vlogo v grškem gledališču, zlasti v tragedijah in komedijah. Zbor se je pogosto ukvarjal s koreografiranimi gibi, da bi izboljšal pripovedovanje zgodbe in prenesel čustva ali situacije.
4. Umetniško izražanje: V stari Grčiji je ples veljal za obliko umetnosti. Profesionalni plesalci, znani kot "orchestai", bi javno nastopali in zabavali občinstvo s svojimi veščinami in gracioznostjo. Ti plesalci so se pogosto specializirali za različne stile plesa, vključno s solo, skupinskimi in akrobatskimi nastopi.
5. Telesna vzgoja: Ples je bil vadba kot oblika telesne vadbe in izobraževanja. Grki so cenili telesno pripravljenost ter harmonijo telesa in duha, nekateri plesi pa so bili posebej zasnovani za izboljšanje agilnosti, koordinacije in moči.
6. Socialna komunikacija: Ples je posameznikom omogočal neverbalno izražanje, sporočanje sporočil in vzpostavljanje povezav z drugimi. Sinhronizirani gibi in ritmični vzorci so ustvarili skupno izkušnjo, ki je združila ljudi.
Ti različni nameni poudarjajo kulturni, družbeni in umetniški pomen plesa v stari Grčiji. Poleg rekreacijskega vidika je imel ples duhovno, izrazno in izobraževalno funkcijo, kar je odražalo bogastvo in večplastnost grške civilizacije.