Razvoj polke sa nayon, tradicionalnega filipinskega ljudskega plesa, je mogoče izslediti v zgodnjih 19. stoletjih, ko so evropski vplivi dosegli državo. Izraz "polka" izhaja iz češke besede "pulka", kar pomeni "polkorak" ali "polskok", kar se nanaša na značilen poskočni korak plesa.
Evropski kolonizatorji, predvsem Španci, so na Filipine uvedli različne družabne plese. Med temi plesi je bila tudi polka, ki je postala priljubljena med filipinskim prebivalstvom zaradi svojega živahnega ritma in energičnih korakov. Sčasoma se je polka združila z domačimi filipinskimi plesnimi elementi in kulturnimi praksami ter jo preoblikovala v posebno obliko, znano kot polka sa nayon.
Polka sa nayon se je razvila v podeželskih skupnostih, znanih kot "nayons", kjer so ljudje prilagodili ples svojim kulturnim občutkom. Ples je postal stalnica vaških praznovanj, veselic in družabnih srečanj. Običajno so ga izvajali med praznovanji in je služil kot sredstvo za povezovanje skupnosti in veselo izražanje.
Posebnost polke sa nayon je njena povezanost s tradicionalno filipinsko obleko, glasbo in instrumenti. Plesalci so se okrasili s pisanimi filipinskimi nošami, ki odražajo regionalne razlike in kulturno dediščino. Ples je spremljal glasbo z avtohtonimi inštrumenti, kot so kitara, rondalla in bambusove piščali, kar mu je dalo edinstven filipinski zvok.
Polka sa nayon je poleg praznične narave služila tudi praktičnim namenom. Olajšala je dvorjenje in posameznikom omogočila, da izrazijo svojo naklonjenost in namere do potencialnih partnerjev. Ples je zagotovil platformo za interakcijo članov skupnosti in oblikovanje družbenih povezav ter krepitev skupnih vezi.
Polka sa nayon je prikazala sposobnost Filipincev, da združijo tuje vplive z lokalnimi običaji, kar je povzročilo hibridno obliko umetniškega izražanja. Postal je sestavni del repertoarja filipinskih ljudskih plesov, ki slavi duh skupnosti, kulturno raznolikost in živahnost podeželskega življenja.
Danes je polka sa nayon še vedno cenjena in se izvaja kot del kulturnih predstavitev in festivalov v različnih regijah Filipinov. Služi kot dokaz bogate kulturne dediščine države in njenega stalnega razvoja tradicionalnih plesnih oblik.