Klubska plesna glasba se je pojavila v poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih 20. stoletja, na katero so vplivali različni žanri, kot so disko, funk, soul in R&B. Hitro je pridobil popularnost v nočnih klubih po vsem svetu in postal opredeljujoč zvok klubske scene.
Klubska plesna glasba se običajno proizvaja z uporabo elektronskih instrumentov in programske opreme, kot so sintetizatorji, bobnarji in sekvencerji. Pogosto vsebuje vokale, pogoste pa so tudi instrumentalne skladbe. Glasba je običajno mešana in masterirana na način, ki poudarja nizke in visoke tone, kar ustvarja močan in energičen zvok, primeren za ples.
Nekatere priljubljene podzvrsti klubske plesne glasbe vključujejo:
- *Hišna glasba:* Ta zvrst je nastala v Chicagu v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zanjo pa so značilni ponavljajoči se ritmi štirih na tleh, sinkopirane bas linije in soul vokal.
- *Techno:* Ta žanr je nastal v Detroitu sredi 1980-ih in je značilen po hipnotičnem, ponavljajočem se ritmu, pogosto z minimalno količino melodij in vokalov.
- *Trance:* Ta zvrst je nastala v Nemčiji v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja in je značilna vzpenjajoč se, evforičen zvok, pogosto z vznesenimi melodijami in vokali.
- *Boben in bas:* Ta zvrst izvira iz Združenega kraljestva v zgodnjih 1990-ih, zanjo so značilni hiter tempo, zapleteni vzorci bobnov in močne bas linije.
Klubska plesna glasba se še naprej razvija in diverzificira, sčasoma pa se pojavljajo nove podzvrsti in trendi. Ostaja bistveni del klubske scene, saj ljudem zagotavlja zvočno podlago za ples in uživanje v nočnih klubih in drugih družabnih okoljih.