Ballet de cour:
_Ballet de cour_, oblika gledališke zabave, ki je združevala ples, glasbo in gledališče, je cvetela med vladavino Ludvika XIV. Aktivno je podpiral in sodeloval pri teh dovršenih dvornih baletih, za katere sta bila značilna razkošje in simbolika. Ludvik XIV je sam nastopal v številnih baletih, pogosto v glavnih vlogah.
Academie Royale de Danse:
Leta 1661 je Ludvik XIV. ustanovil Academie Royale de Danse, prvo uradno plesno akademijo na svetu. Njegov cilj je bil dvigniti status plesa ter kodificirati in poučevati umetnost. Postavil je temelj za klasične baletne tehnike in koncepte, ki se uporabljajo še danes.
Profesionalizacija plesa:
Pod pokroviteljstvom in spodbudo Ludvika XIV. se je ples razvil kot poklic. Academie Royale de Danse je izšolala plesalce, ki so začeli nastopati na profesionalnih odrih. Ples se je postopoma uveljavljal kot oblika umetnosti.
Družabni ples:
Ludvik XIV je med svojim dvorom in plemiči spodbujal prakso družabnega plesa. Postavil je trend nekaterih vrst plesov, kot sta menuet in gavota, ki so se razširile zunaj dvornih krogov in postale modne po vsej Evropi.
Ples kot kulturna diplomacija:
Ludvik XIV. je ples uporabljal kot orodje kulturne diplomacije. Francoske baletne plesalce in učitelje je pošiljal v tujino v različne evropske države ter širil francoski stil in plesne tehnike. To je pomagalo vzpostaviti francoski kulturni vpliv in prestiž v Evropi.
Vzornik:
Osebna ljubezen Ludvika XIV. do plesa in njegova predanost umetnosti sta navdihnili druge. Njegov dvor je bil središče plesalcev, koreografov in glasbenikov. Visok standard, ki ga je postavil za ples, je pomagal dvigniti njegov umetniški status.
Skratka, ukvarjanje s plesom Ludvika XIV. je pustilo trajen pečat na razvoju baleta in plesa nasploh. Njegovi prispevki so pomagali spremeniti ples v spoštovano in prefinjeno umetniško obliko, zaradi česar je postal sestavni del evropske kulture in tlakoval pot njeni nadaljnji rasti in razvoju.