Jazz glasba:
Jazz glasba s koreninami v afroameriški in afriški glasbeni tradiciji je v tem obdobju postala pomembna. Jazz klubi in plesne dvorane so cveteli v večjih mestih, jazz kultura pa je sprejela duha improvizacije, eksperimentiranja in svobode izražanja.
Kulturne in družbene spremembe:
Desetletje je bilo priča pomembnim premikom v družbenih normah in vrednotah. Po družbenem in političnem preobratu prve svetovne vojne je v dvajsetih letih 20. stoletja prišlo do vzpona modernosti in zavračanja tradicionalnih konvencij. Življenjski slog flapperjev, ki sta ga poosebljala moda in vedenje, ki je kršilo družbene norme, je bila odločilna značilnost tega obdobja.
Umetniški izraz:
Doba džeza je bila obdobje umetniškega razcveta, zlasti v literaturi in glasbi. Ritmi jazza so vplivali na vizualno umetnost in literaturo ter navdihnili umetniške izraze, ki so zajeli živahnost in energijo jazz scene.
Ekonomska blaginja in potrošništvo:
Dvajseta leta 20. stoletja so bila čas gospodarske rasti in blaginje, kar je povzročilo povečano porabo za prostočasne dejavnosti in zabavo. Jazz kot priljubljena oblika zabave je v tem podnebju uspeval.
Speakeasies in prepoved:
Prohibicija, prepoved proizvodnje, prodaje in uživanja alkohola v Združenih državah Amerike, je bila uvedena leta 1920. To je privedlo do porasta speakeasies, nezakonitih obratov, kjer se je prodajal in užival alkohol. Na teh skrivnih prizoriščih so pogosto izvajali jazz, kar je prispevalo k njegovi povezanosti s kulturo speakeasyja.
Kulturni premiki:
Dvajseta leta prejšnjega stoletja so zaznamovala premik od tradicionalnih vrednot viktorijanske dobe k bolj liberalnemu, progresivnemu in hedonističnemu življenjskemu slogu. Jazz je veljal za simbol tega kulturnega premika in zvočno spremljavo spreminjajočih se časov.
Izraz »doba jazza« je zajel bistvo dvajsetih let prejšnjega stoletja in jih označil kot obdobje, za katerega je značilen vpliv jazzovske glasbe na kulturo, umetnost, družbo in življenjski slog.