Zgodovina:
Ples naj bi izviral iz 18. stoletja. Pravijo, da je ples ustvarila skupina kmetov, ki so praznovali dobro letino. Kmetje so uporabili bambusove palice in glinene posode kot rekvizite, da so ustvarili živahen in energičen ples.
Uspešnost:
Ples običajno izvaja skupina plesalcev in plesalk. Plesalci nosijo pisane kostume, ki so okrašeni s perlicami, bleščicami in drugimi okraski. Moški plesalci nosijo camise (srajce), hlače in kadang-kadang (šale), medtem ko plesalke nosijo saya (krila), tapis (ogrlice) in camise.
Plesalci nosijo rekvizite, ki vključujejo bangas (glinene posode), salidside (bambusove palice) in palakpak (bambusove klapače). Bange so napolnjene z vodo in salididi se uporabljajo za udarjanje po bangah, kar ustvarja ritmičen zvok. Palakpak se uporablja za dodajanje ritma plesu.
Ples se običajno izvaja na odprtem prostoru, kot je trg ali dvorišče. Plesalci tvorijo krog in se premikajo v nasprotni smeri urinega kazalca. Plesni koraki so precej preprosti in jih je lahko slediti, zaradi česar je priljubljena izbira za družabna srečanja in skupnostne dogodke.
Glasba:
Glasba za banga-salidsid se običajno igra na rondalli, ki je tradicionalni filipinski godalni ansambel. Rondalo sestavljajo kitara (kitara), mandolina (bandurija), lutnja (laud) in ukulela (oktavina). Glasba je živahna in optimistična ter pomaga ustvariti praznično vzdušje.
Kulturni pomen:
Ples banga-salidsid je pomemben del filipinske kulture. Je simbol bogate zgodovine in tradicije države. Ples se pogosto izvaja na festivalih in drugih posebnih dogodkih ter je priljubljena izbira za družabna srečanja in skupnostne dogodke.