1. Nastop v živo: Plesalci izvajajo skrbno koreografirane rutine, ki prikazujejo svoje tehnične sposobnosti, umetnost in interpretacijo glasbe ali teme.
2. Pripovedovanje zgodb: Plesne predstave lahko pripovedujejo zgodbe skozi telesne gibe. Občinstvu omogoča razumevanje in čustveno povezavo s pripovedjo, ki se prenaša.
3. Ritem in glasba: Plesne predstave običajno spremlja glasba v živo ali posneta partitura. Prepletanje ritma, taktov in gibov dodaja novo dimenzijo predstavi.
4. Kostumi in luč: Plesalci pogosto nosijo dovršene kostume, ki izboljšajo vizualno izkušnjo in se ujemajo s temo plesa. Osvetlitev igra ključno vlogo pri ustvarjanju razpoloženja in poudarjanju določenih trenutkov.
5. Koreografija: Razporeditev gibov, vzorcev in formacije, ki jih ustvari koreograf, prispeva k umetniški kakovosti in splošnemu učinku predstave.
6. Ansambelsko delo: Številne predstave vključujejo več plesalcev, ki sodelujejo v sozvočju ali izvajajo zapletene skupinske sekvence, kar kaže na koordinacijo in timsko delo plesne družbe.
7. Solo ali duo skladbe: Skupaj s skupinskimi nastopi plesni programi pogosto vključujejo solo ali duo skladbe, kjer eden ali dva plesalca stopita na oder, da pokažeta individualni talent in interpretativne sposobnosti.
8. Kulturni izrazi: Plesne predstave lahko odsevajo kulturno tradicijo, avtohtono umetnost ali sodobne plesne stile ter nudijo vpogled v različne kulture in umetniške izraze.
9. Interakcija z občinstvom: V nekaterih sodobnih predstavah plesalci sodelujejo ali komunicirajo z občinstvom, s čimer podirajo tradicionalno oviro med izvajalcem in gledalcem.
10. Pohvala: Po predstavi občinstvo običajno z aplavzom pokaže svojo hvaležnost za trdo delo in talent plesalcev. Včasih lahko pride do stoječih ovacij, ki izražajo močno občudovanje.