Z razvojem civilizacij so različne kulture ustvarile svoje posebne stile plesne glasbe. V starem Egiptu sta bila na primer glasba in ples sestavni del verskih obredov in festivalov. V Indiji so na ples gledali kot na sveto umetniško obliko in so ga pogosto uporabljali za pripovedovanje zgodb ali sporočanje pomembnih sporočil.
V srednjem veku je plesna glasba začela dobivati bolj posvetno vlogo. Izvajali so jo na dvornih plesih in drugih družabnih dogodkih, vse bolj pa je postajala priljubljena tudi med navadnimi ljudmi. V renesansi je plesna glasba postala še bolj dodelana in je začela vključevati elemente iz različnih kultur po vsem svetu.
Do 18. stoletja je plesna glasba postala glavni del zahodne kulture. Izvajali so jo v gledališčih, glasbenih dvoranah in nočnih klubih, v njej pa so uživali ljudje vseh starosti. V 19. stoletju je plesna glasba začela dobivati sodobnejšo obliko, nanjo pa so vse bolj vplivale nove tehnologije, kot sta fonograf in radio.
V 20. stoletju je plesna glasba doživela številne velike spremembe. Pojavile so se nove zvrsti, kot so jazz, blues in rokenrol, plesna glasba pa je postajala vse bolj sinkopirana in ritmična. Razvoj elektronske glasbe v drugi polovici 20. stoletja je močno vplival tudi na plesno glasbo in privedel do pojava novih žanrov, kot so disco, house in techno.
Danes je plesna glasba globalni pojav, v katerem uživajo ljudje vseh starosti in kultur. Je pomemben del glasbene industrije in se še naprej razvija in spreminja na nove in vznemirljive načine.