* Pozitivni občutki: Ko občinstvo opazi vedenje, ki se dojema kot pozitivno, na primer pomoč drugim, prijaznost ali pogum, se lahko počuti vzneseno, navdihnjeno ali opogumljeno. Lahko razvijejo občutek povezanosti ali spoštovanja do posameznika, ki se tako vede, in je bolj verjetno, da bodo z njim pozitivno sodelovali.
* Negativni občutki: Nasprotno, ko občinstvo opazi vedenje, ki se dojema kot negativno, kot je agresija, nepoštenost ali sebičnost, se lahko počuti jezno, razočarano ali zaskrbljeno. Morda se počutijo manj zaupanja vredne ali povezane s posameznikom, ki kaže takšno vedenje, in je manj verjetno, da bodo z njim pozitivno sodelovali.
* Mešani občutki: Nekatera vedenja lahko pri občinstvu vzbudijo mešane občutke. Na primer, posameznik, ki kaže izjemno ustvarjalnost ali talent, lahko kaže tudi aroganco ali pomanjkanje empatije. V tem primeru lahko občinstvo občuduje posameznikove sposobnosti, a se mu zdi tudi njegovo vedenje odvračajoče.
Poleg tega lahko na občutke občinstva glede vedenja vplivajo naslednji dejavniki:
* Kulturne razlike: Občinstvo iz različnih kultur lahko različno razume, kaj je primerno in kaj neprimerno vedenje. Na primer, v nekaterih kulturah velja za nespoštljivo vzpostavljanje očesnega stika s starejšimi, medtem ko v drugih kulturah velja za nevljudno izogibanje očesnemu stiku.
* Osebne izkušnje: Osebne izkušnje občinstva lahko oblikujejo njihove občutke glede določenega vedenja. Na primer, nekdo, ki je bil žrtev ustrahovanja, je morda bolj občutljiv na agresivno vedenje ali pa čuti večjo podporo do tistih, ki se upirajo nasilnikom.
* Družbene norme: Družbene norme občinstva lahko vplivajo tudi na njihove reakcije na vedenje. Na primer, v nekaterih skupnostih velja za nesprejemljivo izražanje določenih mnenj, medtem ko se v drugih skupnostih spodbuja odprt in pošten dialog.
Občutki občinstva glede vedenja lahko pomembno vplivajo na posameznika, ki se vede, in lahko vplivajo na njegove odločitve, odnose in splošno dobro počutje.