Angleščina :Močne pisne in komunikacijske veščine so bistvenega pomena za arheologe, ki morajo znati pisati poročila, članke in predloge ter svoje ugotovitve posredovati javnosti.
Matematika :Arheologi uporabljajo matematiko za analizo podatkov, kartiranje najdišč in izračunavanje datumov. Trdna osnova matematike, vključno z algebro, geometrijo in statistiko, je bistvena.
Znanost :Arheologi potrebujejo dobro razumevanje naravoslovnih znanosti, kot so biologija, kemija in geologija, da lahko razlagajo dokaze, ki jih najdejo na izkopavanjih.
Zgodovina :Arheologi preučujejo preteklost, zato je močno razumevanje zgodovine bistveno. To vključuje tečaje svetovne zgodovine, ameriške zgodovine in evropske zgodovine.
Tuji jezik :Veliko arheoloških najdišč se nahaja v državah, kjer angleščina ni primarni jezik. Učenje tujega jezika je lahko koristno pri komunikaciji z domačini in razumevanju kulture regije, ki jo študirate.
Družbeni študij :Arheologi preučujejo človeško vedenje, zato so lahko v pomoč tečaji družbenih študij, kot so antropologija, sociologija in psihologija.
Umetnostna zgodovina :Arheologi pogosto delajo z artefakti, ki imajo umetniški ali kulturni pomen. Obiskovanje tečajev umetnostne zgodovine vam lahko pomaga razumeti kontekst in pomen teh predmetov.
Računalništvo :Arheologi uporabljajo računalnike za različne naloge, kot so analiza podatkov, kartiranje in modeliranje. Osnovno razumevanje računalništva je lahko v pomoč.
Poleg teh osnovnih razredov bi morali obiskovati tudi izbirne predmete na področjih, ki vas zanimajo, kot so geografija, okoljske študije in muzejske študije. Bolj zaokrožena kot je vaša izobrazba, bolje boste pripravljeni na kariero v arheologiji.