Fragonard je znan po svojih očarljivih slikah, ki zajemajo lahkomiselnost in romantiko obdobja rokokoja, pogosto prikazujejo prizore dvorjenja, zapeljevanja in idiličnih pokrajin. Vendar pa se pod površjem njegovih igrivih skladb pogosto skriva kanček melanholičnega prizvoka, ki namiguje na minljivost do užitka in neizogibnega minevanja časa.
To subtilno melanholijo lahko vidimo v njegovih najbolj znanih delih, kot so:
* "Gugalnica" (1767): Medtem ko prikazuje brezskrben prizor mlade ženske, ki se ziblje ob opazovanju svojega ljubimca, slika tudi namiguje na krhkost njune tajne afere in možnost škandala.
* "The Happy Accidents of the Swing" (1767): To delo prikazuje mlado žensko, ki zamahuje s škofom, ki jo opazuje, kar namiguje na možnost transgresije in minljivo naravo strasti.
* "Srečanje" (1773): Slika ujame ukraden trenutek intimnosti med dvema zaljubljencema, vendar umirjene barve in melanholični izraz ženske nakazujejo občutek hrepenenja in minljivosti.
Fragonardova sposobnost mešanja igrive rokokojske estetike s pridihom melanholije loči njegovo delo od drugih in mu omogoča, da z globokimi odtenki ujame kompleksnost človeških čustev.