Kontrast se nanaša na razliko med svetlimi in temnimi območji na sliki. To lahko ustvarite z uporabo različnih vrednosti (svetlobe ali temnosti) iste barve ali z uporabo različnih barv, ki so komplementarne ali nasprotne na barvnem kolesu. Kontrast pomaga ustvariti občutek globine, tako da se nekatera področja slike umaknejo v ozadje, druga pa pridejo naprej.
Kiaroscuro je tehnika, ki uporablja močne kontraste svetlobe in teme, da ustvari občutek dramatike in realizma. To tehniko so popularizirali italijanski renesančni umetniki, kot sta Caravaggio in Rembrandt. Chiaroscuro lahko uporabite za ustvarjanje različnih učinkov, kot je poudarjanje določenih predmetov ali figur, ustvarjanje občutka skrivnosti ali slutnje ali preprosto dodajanje globine in razsežnosti slike.
Tako kontrast kot chiaroscuro sta bistvena orodja za realistične slikarje, saj pomagata ustvariti občutek globine, razsežnosti in realizma v njihovem delu.
Tukaj je nekaj konkretnih primerov uporabe kontrasta in svetlobe v realističnem slikanju:
* Na sliki "Zadnja večerja" Leonarda da Vincija je kontrast uporabljen za ustvarjanje občutka drame in napetosti. Močna svetloba sveč poudarja obraze učencev, medtem ko temno ozadje ustvarja občutek skrivnosti in slutnje.
* Na sliki "Mona Lisa" Leonarda da Vincija je chiaroscuro uporabljen za ustvarjanje občutka globine in razsežnosti. Svetloba nežno pada na obraz Mona Lise, poudarja njene poteze in ustvarja občutek realizma. Temno ozadje se umakne v ozadje in ustvari občutek globine.
* Na sliki "Sikstinska Madona" Raphaela je kontrast uporabljen za ustvarjanje občutka ravnovesja in harmonije. Svetle barve oblačil Device Marije so v kontrastu s temnimi barvami ozadja in ustvarjajo občutek vizualnega ravnovesja.
To je le nekaj primerov uporabe kontrasta in svetline v realističnem slikarstvu. Ti dve tehniki sta bistveni za ustvarjanje občutka globine, razsežnosti in realizma v katerem koli umetniškem delu.