Evo zakaj:
* Frankensteinova takojšnja reakcija: Bitje opisuje kot "ostudno", "gnusno" in "gnusno". Prestrašeno se umakne in se skoraj onesvesti.
* Njegove fizične reakcije: Opisuje občutek slabosti, preobremenjenosti in odbijanja zaradi "umazanega" in "razpadlega" videza bitja.
* Njegov notranji boj: V konfliktu je med svojo željo po ustvarjanju življenja in gnusom, ki ga čuti do svojega ustvarjanja. O pošasti govori kot o "sovraženi", "bedni" in "nesreči", s čimer poudarja svoj notranji odpor.
Vendar "odpor" ni edini občutek, ki ga doživlja. Frankenstein prav tako čuti odgovornost in krivdo, ker je to bitje ustvarilo. Ta kompleksen čustveni odziv je tisto, kar ga žene, da opusti svoje ustvarjanje in na koncu pripelje do tragedije romana.
Pomembno je upoštevati: Besedilo pušča prostor za individualno interpretacijo. Nekateri bralci lahko vidijo Frankensteinovo reakcijo zgolj kot odpor, drugi pa jo lahko vidijo kot bolj niansirano mešanico groze, krivde in obžalovanja.